Zaradi takšnih primerov (medovernet) se odsvetuje skakanje na vrat na nos. Ob posvojitvi/nakupu psa (ali druge živali) je NUJNO treba misliti več let v naprej, kolikor se le da seveda. Še posebej pa če smo stari med 15 in 20 let npr. ker MORAMO vedeti, da se bodo v naslednjih letih v našem življenju dogajale spremembe (šolanje, svoje stanovanje, partnerstvo, družina). Nujno moramo pomisliti tudi na to, kdo bo za žival skrbel ob odsotnostih - morda nepričakovanih (službena pot, bolnišnica...).
če pa že pride do višje sile, je treba za psa ustrezno poskrbeti, ga ne da dati v roke prvemu, ki pride mimo, narediti pogodbo in morda še kdaj v življenju pomisliti nanj in preveriti, če se ima lepo. (jaz npr. bi v takem primeru vsejkakor hotela ostati v stiku z novim lastnikom). Obstaja tudi možnost psa oddati v zavetišče in plačati oskrbo do oddaje - če ne gre drugače, je spet bolje to, kot kdorkoli.
Še en čudovit primer, zakaj se psa ne kupuje v trgovinah in pri preprodajalcih -
"maltežanka" AjšaČe kdo ne ve kako v resnici izgleda maltežan, kup fotk
TUKAJNikoli ne bom rekla, da psa potem ne maraš več, ko zraste v nekaj čisto drugega (čeprav se najdejo tudi takšni primerki), bolj sporno je to, da če že niti malo ne spominja na pasmo pod katero ti je bil prodan, kaj je šele v resnici z ozadjem, predniki, dednimi boleznimi... torej več kot jasno ti mora biti, da nekaj prekleto ne štima.
Otroci

Hvala Bolhec
