Pozdravljena,
Nekako se strinjam, da je odločitev, da ima človek v oskrbi žival, velika. Marsikdo misli, da je enostvno in zabavno. Večinoma je, vendar so časi, ko ni tako. Sama sem ponosna lastnica male kosmate pasje zverinice in bile so noči, ko nismo spali, ker imela prebavne težave, ali pa dnevi, ko smo našli celo razdejanje v stanovanju, ker ni želela biti sama, tudi kakšna lužica je bila, kdaj pa kdaj narejena, tudi kakec.
Kot otrok sem imela 2 psa v različnih časovnih razmakih in moji starši niso šparali pri opravilih, ki so zadevale psa. Če je deževalo, ali pa je bila najljubša nadaljevanka na sporedu, ali pa se mi enostvano ni dalo, sem pač morala iti s psom ven, ker je moral it lulat, ali kakat, ter se malce razgibat. Če je kaj posvinjal, sem morala pospraviti. Seveda so mi velikokrat pomagali, vendar ko smo dobili psa, sem skoz obljubljala, kako bom naredila vse zanj, in držali so me za besedo. Ni mi žal, tako sem postala bolj odgovorna.
Kasneje sem bila neko obdobje brez psa in ko sem začela živeti sama, sem si kupila psa. Cel cuker je, kot mali otrok, ki nikoli ne odraste, vendar sem kmalu ugotovila, da samo eden ima težko psa. Ko sem zbolela, mi je kar prav prišla tista flika zemljice na terasi, kamor je lahko opravila svojo potrebo. Takrat sem se zamislila, kaj če bi bila sama, bolna in ne bi imela terase. Hvala bogu, sem že takrat imela fanta, ki mi je vedno priskočil na pomoč. Sedaj živiva skupaj in si deliva skrb za kosmatinca. Veliko lažje je, čeprav še vedno večinoma skrbim zanjo jaz.
Kljub vsemu se vedno najde kakšna rešitev, tudi v mojem primeru bi se, če bi jo nujno potrebovala. Bi prišel pa kdo od sorodnikov ali prijateljev, ki bi mi pomagal, tako kot mi sedaj pomaga, ko grem na dopust in je ne morem vzeti s seboj. Pes je zame ena najlepših in najpametnejših živali, ki z nami živijo. Imajo neverjeten smisel, kako te spraviti v dobro voljo, ko si slabe volje, te nasmejejo s svojimi vragolijami, te zbudijo zgodaj zjutraj samo zato, ker je zjutraj sonce. Zelo težko si zamišljam življenje brez kosmatinca, že zato, ker ko imaš še tako slab dan, te je neizmerno vesel in te gleda kot da si njegov cel svet.
Sama ti predlagam, da si ogledaš razmere v katerem živi pes, ki ga želiš kupiti. Če je to mladič, mu prej odnesi igračko ali brisačko, ki jo boš vzela s psom skupaj, ko ga boš peljala domov in bo prehod iz gnezda k tebi veliko lažji. Če pa želiš, lahko posvojiš kakšnega iz zavetišča, tisti so prav prisrčni, le malo več se bo treba na začetku ukvarjat z njim. Vendar če želiš imeti tapravega psa, je vsak tapravi, kajti to, kar ga naredi pravega je tvoj čas, ki ga preživiš z njim. Bolj ko se boš ukvarjala z njim, več bo znal, bolj bo prisrčen, manj bo problemov, bolj bo ubogljiv. Sama sem si kupila kr nekaj knjig: pasji iq, reševanje problemov, ki jih imate s psom (ta je zlata vredna), 50 pasjih trikov,... Pametno pa se je tudi malce pozanimati o pasji naravi in kako psi funkcionirajo, saj obstajajo pravila tudi v njihovem življenju, kje se sme popuščati in kje nikakor ne.
|